Večina turnirski šahisti poznajo tradicionalno metodo točkovanja šahovskega turnirja. Vendar pa je bilo v preteklih letih poskušanih veliko alternativnih sistemov, od majhnih in preprostih sprememb do popolne prenove sedanjega sistema točkovanja. Tukaj je nekaj bolj opaznih točkovalnih sistemov, ki se uporabljajo v šahovska zgodovina.
Ilustracija: Smreka / Maritsa Patrinos
Tradicionalno točkovanje
Na večini šahovskih turnirjev, ki so potekali od sredine 19. stoletja, je bil uporabljen zelo preprost sistem točkovanja. Igralci, ki so v igri zmagali, so dobili točko, medtem ko so tisti, ki so dosegli zadetek izžreba dobili pol točke. Izguba igre, kot ste pričakovali, je bila vredna nič točk.
Obstajalo je in obstaja še veliko dobrih razlogov, zakaj je ta sistem postal standard turnirja. Najprej obstaja določena logika glede "ničelne vsote" točkovanja. Vsaka tekma je vredna natanko ene točke in (razen v nenavadnih okoliščinah, kot je dvojna izguba), bodo igralci našli tudi način, da to točko razdelijo med seboj. Oboževalcem je zelo preprosto slediti in čeprav rezultat ne more vedno na prvi pogled povedati, koliko iger je igralec zmagal ali izgubil, vam lahko vsaj pove, če ima igralec več zmag ali porazov. Na primer, lahko ima igralec z rezultatom 4/7 svoj rezultat izražen kot 4-3 ali +1, kar nam pove, da je zmagal v eni igri več, kot je izgubil med turnirjem.
Drug argument v prid temu sistemu točkovanja v sodobnem šahu je, da ocena sistem temelji na ideji, da je remi pol manj vreden kot zmaga. Če se sistem točkovanja spremeni tako, da spodbuja zmage nad žrebanjem, lahko igralci igrajo na načine, ki so uspešni na turnirjih, vendar jim to škoduje pri ocenjevanju, zaradi česar so te ocene manj natančne.
3-1-0 Točkovanje
V zadnjem času so se nekateri turnirji premaknili v format točkovanja 3-1-0. Ta oblika se je imenovala tudi nogometni točkovanje, zahvaljujoč dejstvu, da je bila široko sprejeta v nogometnih ligah po vsem svetu.
V tem sistemu imajo igralci dodatno spodbudo za zmago. Vsaka zmaga je vredna tri točke, remi pa le ena, izgube pa so še vedno nič. Glavna razlika v tem sistemu točkovanja je, da so igralci, ki dosežejo zmago in poraz, uvrščeni nad tiste, ki so dosegli dva remija (tri točke proti dva), zato se spodbuja borbena igra.
Mnogi organizatorji so tak sistem točkovanja uporabili kot način, da odvrnejo žreb pri turnirju, verjetno z določeno stopnjo uspeha. Ker mora igralec zmagati le več kot tretjino svojih odločilnih iger, da bi bil boljši od remija vsake igre, je veliko tveganih potez pravzaprav pravilnih, čeprav je rezultat nejasen.
Zanimiva posledica tega sistema točkovanja je, da lahko igralec, ki bi končal za nekom pod tradicionalnim točkovanjem, konča nad njim po sistemu 3-1-0. Čeprav sta oba sistema v bistvu poljubna, se številnim igralcem ti rezultati še vedno zdijo "napačni", saj se je tradicionalni sistem točkovanja močno ukoreninil v kulturi šaha. Bolj prepričljiva skrb je možnost dogovarjanja, ko se tak sistem uporablja pri dvojnem krogu dogodkov, saj bi bili prijazni igralci boljši, če bi "zmagali na trgu", namesto da bi preprosto izžrebali dve igri proti vsaki drugo.
Drugi točkovalni sistemi
Organizatorji so občasno poskusili z radikalnejšimi pristopi k spreminjanju sistema točkovanja, da bi popestrili svoje dogodke. Eden pomembnejših prizadevanj v zadnjih letih je bil sistem Ballard Antidraw Point System, bolj znan kot BAPS. Točkovalni sistem je bil zamisel Clinta Ballarda, šahovskega organizatorja v Washingtonu, ki je iskal način, kako igralcem ne bi želel izžrebati svojih iger. Njegov odgovor je bil BAPS, ki je igre dosegel na naslednji način:
- Črne zmage: 3 točke
- Beli zmaga: 2 točki
- Žrebanje: 1 točka za črne, 0 točk za bele
- Izgube: 0 točk
Glede na rahlo pomanjkljivost za črne, drugi igralec dosledno dobi več točk za enak rezultat kot beli. Beli pa ima še eno pomanjkljivost: za neodločen rezultat ne prejmejo nobene točke. Zaradi tega je remi nič boljši od poraza pri belih. Točkovalni sistem je bil najbolj vidno uporabljen na turnirju "Slugfest", ki ga je Ballard organiziral leta 2005, sicer pa se ni uporabljal široko.
