Kaj je švicarski sistem?

Na večini šahovskih turnirjev boste verjetno slišali, da organizatorji za določitev par uporabljajo "švicarski sistem". Skoraj vsak turnir, na katerem sodeluje igralec kluba, uporablja ta sistem, razen občasnih dogodkov na krogu. Na kratko si oglejte, kako deluje ta priljubljena oblika turnirja.

Osnove

Švicarski sistem je bil prvič uporabljen na šahovskem turnirju v Zürichu leta 1895, po čemer je dobil ime. Na turnirju v švicarskem sistemu igralci nikoli ne izginejo. Namesto tega so igralci združeni v vsakem krogu. Število krogov je vnaprej določeno, zmagovalec pa je igralec, ki do konca turnirja zasluži največ točk.

V vsakem krogu se vsak igralec pari z nasprotnikom, ki ima na turnirju enako ali podobno število točk.

Dodatna pravila in različice

Na šahovskem turnirju v švicarskem sistemu organizatorji poskušajo vsakemu igralcu do konca dogodka dati podobno število belih in črnih iger. Organizatorji uvrščajo igralce v vsako skupino po sistemu ocenjevanja, kjer so igralci ločeni na zgornjo in spodnjo polovico. Igralci v zgornji polovici vsake skupine so nato seznanjeni s tistimi v spodnji polovici.

Na primer, če je v skupini, ki je dosegla največ točk, šest igralcev, bo igralec št. 1 igral proti igralcu Št. 4, bo igralec št. 2 postavljen proti igralcu št. 5, igralec št. 3 pa se bo spopadel z igralcem št. 6. Ta sistem je po podatkih FIDE, mednarodne šahovske zveze, tehnično znan kot "nizozemski sistem". Toda ta metoda združevanja še vedno velja za del švicarskega sistema in je najpogostejša oblika združevanja na švicarskih turnirjih.

Druga različica seznanjanja švicarskega sistema je sistem Monrad, ki se pogosto uporablja na turnirjih na Norveškem in Danskem. V tem sistemu so pari nekoliko drugačni kot v nizozemskem sistemu. V tej isti osemčlanski skupini bi se na primer igralec št. 1 sparil z igralcem št. 2, igralec št. 3 bi se spopadel z igralcem št. 4, igralec št. 5 pa bi se spopadel z igralcem št..

Določitev zmagovalca

Pri obeh metodah združevanja igralci ne morejo igrati na istem nasprotniku več kot enkrat na istem turnirju. Pri večjih prireditvah se igralcem iz istega kluba ali šole pogosto prepreči, da bi igrali drug proti drugemu v zgodnjih krogih ali v igrah, ki ne bodo vplivale na podelitev nagrad. Na koncu turnir, igralci so razvrščeni glede na njihove kumulativne rezultate. Če je izid enak, se zmagovalec določi glede na skupno število točk nasprotnikov. Končne uvrstitve za drugo, tretje, četrto mesto itd. Se določijo na enak način.